Kdor v čudež veruje …

Javna samopredstavitev

Slepi prihodnosti sem zaupal svojo srečo; življenjski naivnosti sem roke ovil okoli vratu. V vrt jutranje zarje sem se napotil – neučakanec… in obstal. Zrli so vame beli kamni dolgih poti – takt za taktom so nizali dvom; na ledenem asfaltu pele so sence potlačenih prividov in želje so se v zarjo prelile. Počasi sem...

Prijava

Za dostop do objav je potrebna prijava. Prijava ni mogoča brez predhodne registracije, zato se lahko prijavijo samo že registrirani uporabniki. Prijavite se s svojim uporabniškim imenom oz. e-naslovom in geslom, ki ste ga vpisali ob registraciji.

Meni