Akademsko

ŠTUDIJSKA IN AKADEMSKA BIOGRAFIJA

(brez športno-rekreativne)

Začetki

ANDRAŽ TERŠEK, rojen 2. 3. 1975 v Ljubljani, je osnovno šolo obiskoval v Kamniku, OŠ Marije Vere. Prejel je priznanje »najboljši učenec šole«, bil nagrajen na republiškem tekmovanju »za najboljši esej«, na republiškem likovnem tekmovanju in bil drugi na občinskem tekmovanju iz »Vesele šole.«

Obiskoval je Srednjo šolo Rudolf Maister v Kamniku.

Po odlično opravljanem zaključnem izpitu na gimnaziji Rudolf Maister v Kamniku je uspešno opravil sprejemne izpite na Pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1994 vpisal na to fakulteto. Diplomiral je leta 1998, domnevno drugi v generaciji (bojda ga je sošolec prehitel za en teden), po uspešnem zagovoru diplomske naloge z naslovom Legitimnost političnega in pravnega sistema, za katero je prejel fakultetno nagrado »za odlično diplomsko nalogo

Svoj prvi časopisni članek je objavil v Delu (o poštenju in politiki), prvi strokovni članek pa v reviji Pravna praksa, v soavtorstvu s sošolcem in danes odvetnikom Samom Ošabnikom, o protiustavnosti zakonskega predloga, da bi vozniki, mlajši od 25 let, plačevali višjo zavarovalno premijo.

Leta 1999 je vpisal podiplomski študij Teorija prava in države na PF v Ljubljani. V okviru magistrskega študija je opravil vse obveznosti z odliko in uspešno zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Javnost in svoboda izražanja kot sestavini demokratične legitimnosti.

Leta 2003 je prejel nagrado Zveze društev pravnikov Slovenije »najboljši mladi pravnik«.

Leta 2004 je na Ustavnem sodišču dobil primer, ki je preprečil referendumsko glasovanje o gradnji Džamije v Ljubljani. To je bila podlaga za prvi večji intervju, ki ga je z njim opravil Ali H. Žerdin za revijo Mladina, pod naslovom »Suverenost ljudstva ni diktatura večine« (22.7.2004).

Decembra 2007 je opravil strokovni izpit za imenovanje v naziv s področja državne ureditve in javne uprave. Opravil je tudi strokovni izpit za »člane nadzornih svetov« in bil tri mesece član nadzornega sveta STA, potem pa je s tega mesta odstopil. V letih 2007 in 2008 je opravljal volontersko sodniško pripravništvo (Okrožno sodišče v Ljubljani) in odvetniško pripravništvo (Odvetniška družba Čeferin, d.o.o.). K Pravniškemu državnemu izpitu (PDI) ni pristopil (naveličal se je učenja na pamet in ni načrtoval odvetniškega ali sodniškega poklica, ker je že bil v celoti predan pedagoškemu, publicističnemu in raziskovalnemu delu).

Februarja 2008 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Legitimnost kot prvina političnih in pravnih konceptov sodobne ustavne demokracije (mentor: zasl. prof. dr. Ciril Ribičič; člani komisije prof.dr. Rajko Pirnat, prof.dr. Franci Grad, prof.dr. Arne Mavčič). Po zagovoru disertacije je fakulteto zapustil.

Največje študijske, raziskovalne in publicistične pozornosti namenja ustavnopravnim vprašanjem in konceptom, filozofiji in teoriji sodobnega ustavništva in ustavnosodnemu odločanju. Leta se je (neuspešno in z neprijetnimi posledicami) trudil dokazovati, da je t.im. Kelsnova teorija o ustavnem sodišču kot zgolj »negativnem zakonodajalcu« konceptualno nesprejemljiva. Danes se to stališče jemlje kot samoumevno.

Pomembnejši teoretični rezultati dela

Izdelal je doktrino o »ustavnosodnem stopnjevanju sankcij«, oziroma »pozitivnem ustavnosodnem aktivizmu (pravotvorju)« (leta 2000, objavljeno v Pravni praksi). Izdelal je doktrino pravice do zasebnosti, kot jo izhaja iz dokumentov za pripravo poosamosvojitvene slovenske ustave in iz besedila slovenske ustave (leta 2003, objavljeno v Pravni praksi), s presežkom onkraj besedila ustave (leta 2007, objavljeno v knjigi Svoboda izražanja). Utemeljil je »model« slovenske ustavne demokracije (2009). Izdelal je strnjeno razpravno teorijo legitimnosti, v okviru sodobnega ustavništva (2008, v doktorski disertaciji, kasneje preurejeno izdani v knjigi Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo). Z Andrejem Kristanom sta termin »ustavništvo« in »ustavnosodno pravotvorje«, pa še nekaj drugih terminov, uvedla v slovenski pravni prostor (z delom v okviru revije REVUS). Izdelal je standarde za sodno presojo konfliktnih trkov med pravico do zasebnosti na eni strani ter svobodo izražanja na drugi strani (leta 2007, v knjigi Svoboda izražanja). Leta 2014 je izdelal standard za sodno presojo kršitev pravic delavcev invalidov (objava v knjigi Pravna ignoranca škodi 2). Leta 2020 je izdelal in objavil alternativni predlog nove, skupne evropske definicije »sovražnega govora.«

Domislil se je izrazov, kot so »politični mačizem« (v drugem letniku študija, po prvem ogledu seje parlamenta, 1995), »politično estradništvo«, »komentarčkarizem« in »komentarčkaričkanje«, »zakonistično prečrkarjenje«, “legalistični zakonizem”, »našivašizem«, itd. (večina domislic je bila objavljena v Objektivu in v IUS INFO kolumnah).

Zaposlitev in fakultetno pedagoško delo

Od leta 1999 je bil zaposlen kot pedagoški asistent na Katedri za teorijo in sociologijo prava PF v Ljubljani. Istega leta je ustanovil Sociološki klub na PF v Ljubljani, v okviru katerega je pripravljal in vodil tematska srečanja, okrogle mize, pogovore in predavanja za študente in zainteresirano javnost. Posebej aktiven je bil na področju usposabljanja študentov prava in mladih pravnikov za samostojno raziskovalno in publicistično delo. Na ta način nastali pisni izdelki so bili objavljeni v publikacijah Pamfil, Pravna praksa, Gospodarski vestnik, Dignitas in Revus.

Druge aktivnosti

V letih 1999-2003 je bil pomočnik urednika (prof.dr. Peter Jambrek) revije Dignitas –  prve slovenske znanstvene revije za človekove pravice.

Je pobudnik, soustanovitelj (z zasl. prof. dr. Cirilom Ribičičem in ob znatni podpori nekdanjega in žal preminulega urednika strokovne revije Pravna praksa, g. Dušana Skoka, ki ga je imel zelo rad in mu je posvetil svojo prvo knjigo o svobodi izražanja) in prvi odgovorni urednik znanstvene revije REVUS – revija za ustavnopravno teorijo in filozofijo prava. Po mukotrpnem oranju ledine in prvih cvetočih rezultatih trdega dela je revijo prepustil v urejanje svojemu nekdanjemu študentu, Andreju Kristanu.

V letih 2006-2007 je bil sekretar Društva za ustavno pravo (DUP) in član upravnega odbora tega društva. Bil je dolgoletni sodelavec, pisec in kolumnist revije Pravna praksa. V času izhajanja revije EVRO PP je bil njen sodelavec in član uredniškega sveta.

Ob začetku leta 2008 je soustanovil društvo Klub REVUS-center za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije, ki je bilo tudi tedaj izdajatelj revije REVUS. Je prvi predsednik tega kluba, katerega namen je bilo raziskovalno, publicistično ter drugo znanstveno in strokovno delo na področju prava, ustavnosti, demokracije in človekovih pravic. Delovanje društva, ki je izdajalo znanstveno revijo je bilo primarno usmerjeno v cilj naslavljanja študentov prava, zainteresirane strokovne javnosti in splošne javnosti z znanstvenimi in strokovnimi problemi, vprašanji in odgovori s področja demokracije, vladavine prava, temeljnih pravnih načel in človekovih pravic.

Področja ukvarjanja in objavljanje del

Znanstveno-raziskovalno, študijsko, pedagoško in publicistično se ukvarja predvsem z ustavnim pravom, sodobnim ustavništvom, človekovimi pravicami in svoboščinami ter sociološkimi, politološkimi in filozofskimi vidiki prava. Tudi v okviru fakultetnih delovnih obveznosti se ukvarja predvsem z ustavništvom, sociologijo, filozofijo, politologijo in politično filozofijo, zlasti pa s teorijo in filozofijo prava, ustavnim pravom v najširšem pomenu besede, etiko, duševnim in javnim zdravjem, medijskim pravom in indersiciplinarnim odnosom do znanosti. Je avtor številnih znanstvenih, strokovnih, poljudno znanstvenih in interdisciplinarno poljudnih člankov, esejev, razprav, analiz in drugih besedil. Na vabljenih predavanjih izven fakultete običajno predava o temah iz ustavnega prava, teorije in filozofije socialne ustavne demokracije, človekovih pravicah, vladavini prava, pravni kulturi, pravu in etiki v vzgoji in izobraževanju in o družbeno aktualnih pravnih temah in problemih.

Uveljavil se je kot strokovni kritični komentator in analitik odločb Evropskega sodišča za človekove pravice in slovenskega ustavnega sodišča. Posebej se ukvarja s svobodo izražanja in pravico do zasebnosti. Na ti temi je izdelal nekaj standardov za pravno presojo, konceptov in teorijo. Ob prihodu na Inštitut PINT, sedaj Inštitut Andrej Marušič, se je osredotočil na področje prava in etike v psihologiji, na področju javnega duševnega zdravja in suicidologije. Razvijal je znanstveno in strokovno delo in znanja s področja prava in etike v vzgoji in izobraževanju. Spisal je nekaj uspešnih pobud za ustavnosodno presojo, tudi v nekaterih primerih, ki so bili v splošni in strokovni javnosti posebej odmevni. Z avtorskim strokovnim pismom amicus curiae je kot pravni teoretik nekajkrat naslovil Ustavno sodišče glede konkretnega primera v ustavnosodni obravnavi.

Z referati in predavanji je sodeloval na več konferencah v Sloveniji in v tujini. V obliki predavanj in referatov ter z ustavnopravnimi mnenji in analizami je sodeloval z Amnesty International, Uradom informacijske pooblaščenke, Društvom novinarjev Slovenije, Odvetniško zbornico Slovenije, Uradom varuha človekovih pravic, Državnim zborom, Šolo za ravnatelje, posameznimi ministrstvi, italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji (zanjo je dobil primer pred Ustavnim sodiščem RS, ki je zadeval pravico do enakopravne javne rabe italijanskega in madžarskega jezika na območjih, kjer živijo pripadniki teh skupnosti), Socialno zbornico, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in tehnične vede Koper, Fakulteto za humanistične študije Koper in s fakulteto za Turistica v Portorožu. Tudi z nekaterimi drugimi javnimi institucijami, javnimi funkcionarji in zasebniki.

Spisal je več pravnih mnenj za Urad Predsednika Republike Slovenije in se udeležil več strokovnih posvetov pri Predsedniku Republike (pro bono).

Med Koronavirus pandemijo 2020 je za Kabinet Predsednika Vlade RS spisal ustavnopravno mnenje o sodelovanju vojske in policije (pro bono) in mnenje za poveljnika obrambnih sil RS (pro bono).

Na povabilo DZ RS je kot pravni strokovnjak za področje ustavnega prava in človekovih pravic sodeloval na sejah Odbora za notranjo politiko in Odbora za visoko šolstvo.

Predaval je na Pravni fakulteti in Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru. Kot gostujoči predavatelj je sodeloval s Pravno fakulteto Univerze v Tuzli (BIH).

Redno se je odzival na povabila društev, gibanj ali drugih civilno družbenih skupin za gostujoča predavanja za splošno razmišljujočo javnost.

Spisal je veliko pravnih mnenj, odgovorov, ugovorov, tožb in pritožb za državljane in državljanke RS, ki živijo v socialni stiski, pa tudi za druge ljudi. Tudi nekaj ustavnih pritožb, pobud za ustavnosodno presojo in pritožb na ESČP. Večino svojega dela izven univerze in fakultet je opravil pro bono.

Nekatere od knjig, v katerih obravnava teme, aktualne za sodno odločanje, je podaril več sodiščem. Tudi nekaj sodnikom in sodnicam. Dve knjigi tudi DZ RS in Uradu PRS. Več knjig je podaril svojim študentom.

Drugo angažiranje v okviru in izven fakultetnega dela

Kot pedagoški asistent v Ljubljani je bil posebej aktiven pri prizadevanjih za ohranitev, oživitev in razvoj časopisa Pamfil, časopisa študentov PF v Ljubljani. Iz seminarskih nalog študentov je pripravljal objavljive članke, pomagal drugim študentom pri pripravi člankov za ta časopis, sam spisal nekatera besedila, oblikoval uredništvo, mentoriral uredništvo in spodbujal ostale študente fakultete k sodelovanju s časopisom. Sodeloval je z ekipami študentov, ki so se v imenu PF udeležile tekmovanj študentov prava. Pripravil in vodil je nekaj seminarjev in okroglih miz za študente PF, vključno s tekmovanjem v pravniški retoriki. Kontinuirano je sodeloval z zainteresiranimi študenti kot mentor pri njihovem usposabljanju za študij težjih pravnih vprašanj in za pisanje pravniških besedil.

Po prihodu na Univerzo na Primorskem je pripravil in vodil nekaj odmevnih okroglih miz in kot prvi predsednik prevzel vodenje Kolokvija Univerze na Primorskem. Oblikoval je projekt »Enotna znanost – za ljudi«, v okviru katerega je v Kopru organiziral nekaj javnih predavanj na aktualne in pereče teme s področja pravne in socialne države.

Od leta 2008 je zaposlen kot znanstveni sodelavec (raziskovalec) in univerzitetni učitelj na Univerzi na Primorskem v Kopru. Sprva na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in na Inštitutu Andrej Marušič ter na Fakulteti za humanistične študije. Veliko svojega časa je posvetil primorskim študentom pri njihovem dodatnem izobraževanju s področja prava. Izvedel je več obštudijskih predavanj, tudi pripravil in vodil dve »poletni šoli«, eno mednarodno, in več okroglih miz; za študentsko, strokovno in zainteresirano splošno javnost.

Pred tem je v letu 2007 na prošnjo nevladne organizacije Freedom House napisal strokovno oceno stanja demokracije, civilne družbe in pravne države v Sloveniji za leto 2006, ki je objavljena v knjigi NIT Report 2007. Kasneje je bil zunanji sodelavec in pregledovalec teh letnih nacionalnih poročil za tranzicijske države Srednje in Vzhodne Evrope.

Leta 2008 je bil na študijskem in raziskovalnem obisku Pravne fakultete v Genovi in na njenem Inštitutu za sociologijo prava Govanni Tarello (Facolta di giurisprudenza, Departemento di cultura giuridica Giovanni Tarello). Leta 2015 je bil gostujoči predavatelj na podiplomskem študiju prava na Pravni fakulteti Univerze v Tuzli.

Na Fakulteti za poslovne in državne študije v Celju je eno leto predaval, hkrati pa organiziral in izvedel mednarodno konferenco Central and Eastern European Forum of Young Legal, Political and Social Theorists (marec 2012).

Knjižna dela

Je avtor drugega dela knjige z naslovom Preludij demokracije: civilna družba in svoboda javnega komuniciranja (PF v Ljubljani, 2005, soavtorica P.P. Štefančič), ki na sociološko in politološko pravni način obravnava koncept civilne družbe in svobode javnega komuniciranja.

Samostojno je uredil zbornik z naslovom Pravna vprašanja o začetkih in koncih življenja: abortus in evtanazija, posebna izdaja revije Dignitas, št. 10.

V knjigi z naslovom Človekove pravice v pravnih in sodnih postopkih (Legalia) je avtor poglavja z naslovom Pravnokulturni pomen in institucionalni položaj varuha človekovih pravic.

Kot avtor uvodnika z naslovom Človekove pravice so razumno sredstvo moralnega življenja je sodeloval pri izdaji knjižice Udejanjanje otrokovih pravic v kontekstu šole (Šola za ravnatelje, Ljubljana 2006).

Leta 2007 je izdal knjigo z naslovom Svoboda izražanja: v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in slovenski ustavnosodni praksi (IDCSE, Ljubljana).

Leta 2009 je izdal knjigo Ustavna demokracija in vladavina prava (UP FAMNIT, Koper).

Leta 2010 je bil urednik tematskega zbornika Človekovo dostojanstvo in duševno zdravje, posebne izdaje revije REVUS, št. 10.

Leta 2011 je bil urednik tematskega zbornika Etika in kakovost življenja: izbrane teme medicine, športa in prava, posebne izdaje revije Revus, št. 13.

Leta 2014 je preuredil doktorsko disertacijo za knižno izdajo Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo (Univ. zal. Annales, Koper).

V letih 2015 in 2016 je izdal knjigi Pravna ignorance škodi. Kritika pravne prakse (Univ. zal. Annales), 1. In 2. Del).

Leta 2015 je izdal knjigo Odvetniška ustavnost. O pravici do odvetnika in pravicah odvetnikov (Univ. zal Annales, Koper).

Leta 2015 sta s prof. dr. Tončijem Kuzmanićem uredila knjigo Možnosti politike danes (Univ. Zal. Annales, Koper).

Leta 2017 je izdal knjigo Socialna ustavna demokracija (Zal. Univerze na Primorskem, Koper).

Leta 2018 je izdal knjigo Etika politike. Esejistični komentar ustave z novo ustavo (UMco, Ljubljana).

Leta 2018 je uredil knjigo Medji, demokracija in svoboda izražanja v postfaktični družbi in prispeval največ avtorskih poglavij.

Leta 2018 sta z Blažem Weissom izdala knjigo Oris prava in etike za igralce tenisa (Samozal., Mozirje in Kamnik).

Leta 2020 je izdal knjige Svoboda izražanja. Komentar 39. Člena Ustave Republike Slovenije (GV Založba, Ljubljana), Vrnitev v ustavnopravno preteklost (Nova univerza, Nova Gorica) in Misleče in poučno o današnji družbi (Evropska pravna fakulteta, Nova univerza, Ljubljana).

V novem Komentarju Ustave Republike Slovenije (Evropska pravna fakulteta, Nova univerza, 2019) je avtor komentarjev 2. In 39. člena URS.

Drugo publiciranje

Strokovne in strokovno poljudne članke najpogosteje objavlja v Dnevnikovi sobotni prilogi Objektiv. Občasno tudi v Sobotni prilogi Dela in Mladini. Več člankov je objavil v časniku Reporter. Med pandemijo 2020 je redno objavljal v spletnem časniku Domovina.je. Njegova pravna mnenja, pojasnila in izjave so pogosto objavljene v informativnih in pogovornih oddajah RTV SLO, Kanal A, POP TV in Planet TV. Vendarle pa je zanj značilno, da se izbrano in premišljeno odloča za javne nastopa v medijih. Pred televizijske kamere stopi le pod pogojem, da gre za pomembna družbeno-strokovna vprašanja in v okoliščinah, ki omogočajo konstruktivno izjavljanje in komentiranje. Nikoli ne zavrne povabila mag. Marcela Štefančiča Jr. Za nastop v oddaji Studio City. Z uredništvom oddaje Tednik je pripravil nekaj pomembnih in odmevnih televizijskih prispevkov.

Pred leti je bil kolumnist Pravne prakse, potem pa je postal kolumnist osrednjega spletnega portala pravne skupnosti IUS INFO.

Redno se uvršča na lestvico »deset najvplivnejših pravnikov,« ki jo po izboru javnosti vsako leto pripravi podjetje Lexpera, v okviru katerega deluje omenjeni strokovni portal.

Dvakrat je prejel prestižno priznanje »Prometej znanosti – za odličnost v komuniciranju znanosti«, ki jo podeljuje Znanstvena fundacija SAZU.

Drugo

Aprila 2008 ga je prof. dr. Andrej Marušič povabil, da se priključi skupini enajstih doktorjev znanosti pri mednarodni raziskavi na temo različnih vidikov problema samomora. Decembra 2008 se je na povabilo prof. dr. Dragana Marušiča in prof. dr. Andreja Brodnika kot znanstveni sodelavec zaposlil na Primorskem inštitutu za naravoslovne in tehnične vede Koper (UP PINT), kjer je vodil novo ustanovljeni Center za povezano znanost in razvoj (POZNAR). V tem oziru se je raziskovalno ukvarjal predvsem z ustavnim pravom in človekovimi pravicami ter pravno politiko javnega in duševnega zdravja in suicidiologije.

Leta 2009 je bil imenovan v ekspertno skupino Ministrstva za kulturo RS za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o medijih in Zakona o RTV Slovenija.  Posebej si je želel razvoja raziskovalnega dela in študija pravnih vsebin na Univerzi na Primorskem in je izdelal načrt za novo pravno fakulteto na UP. Želja in načrt se nista uresničila.

Veliko študira psihologijo.

Aktivno si prizadeva za razvoj nacionalne pravne kulture, za naslavljanje in učenje splošne javnosti s področij prava, demokracije in etike, za prenos temeljnih dognanj iz drugih pravnih okolij v Slovenijo. V zadnjem času več objavlja v tujini.

Trenutna akademska pripadnost

Matično je zaposlen na Pedagoški fakulteti UP. Predava Pravo v vzgoji in izobraževanju in Aktivno kritično državljanstvo.

Delno je zaposlen na Fakulteti za humanistiko UP. Predava Medijsko pravo 1 in 2.

Delno je zaposlen na Evropski pravni fakulteti NU. Predava Ustavno pravo in Teorija in praksa socialne države.

Med pandemijo 2020 je predaval (pisno in preko ZOOM.a) izbrane teme iz prava, politologije in psihologije na Fakulteti za turizem-Turistica UP.

Ustavno sodišče

Pred leti, ko je že dopolnil 40 let, je bil povabljen h kandidaturi za sodnika Ustavnega sodišča RS, kasneje pa h kandidaturi za sodnika ESČP. Iz osebnih razlogov je povabilo zavrnil. To je storil tudi leta 2017. Leta 2016 je kandidiral za to mesto, a je kandidaturo predčasno umaknil. Pravega razloga še ni javno razkril. Leta 2020 je ponovno kandidiral za to funkcijo. V sklepni fazi ga je Predsednik Republike Slovenije (PRS) kot edinega kandidata (sokandidatka je pred tem umaknila kandidaturo in mu s tem otežila izvolitev) predlagal DZ v glasovanje. Javno je imel zagotovljeno in obljubljeno podporo najmanj 50 glasov, od potrebnih 46. Prejel je le 42 glasov. Osem glasovnic je bilo neveljavnih. Po koncu glasovanja so mu stranke, ki so mu pred glasovanjem javno napovedale podporo in izvolitev, še vedno vztrajale, da ima večinsko podporo. Kljub temu se je PRS, brez utemeljitve, odločil, da s svojim Pozivom za zbiranje kandidatur v celoti ponovi javni razpis za zbiranje kandidatur za prosto mesto na Ustavnem sodišču RS.

V petek, 25.7.2020, je dr. Andraž Teršek na Ustavno sodišče RS poslal vlogo s pobudo za ustavnosodno presojo pravne ureditve in procesne izvedbe (formalno) »tajnega« glasovanja v DZ, z implicitnim vključenjem ustavne pritožbe zoper, ki vsebinsko zadeva tako glasovanje v DZ kot kasnejše ravnanje PRS. Drugače ni šlo, da bi lahko upal na izpolnjenost strogih kriterijev Ustavnega sodišča RS za izpolnitev t.im. “pravnega interesa” za vložitev pobude za ustavnosodno presojo določb Poslovnika Državnega zbora o formalno, ne pa tudi dejansko “tajnem” glasovanju, ob odsotnosti učinkovitih pravnih varovalkah pred ustavno nedopustnimi posegi v “avtonomijo, odgovornost, vest in nevezanost na predhodna navodila” poslank in poslancev v DZ.

Meni