- Pred časom sem imel precejšnje težave pri poskusu objave znanstvenega članka na temo “svobode izražanja” v slovenskih znanstvenih revijah za področje prava.
Članek sem po elektronski pošti in v okviru mednarodne (zaprte) mailing-liste “constitutionaldemocracy,” na katero sem bil poleti prijazno povabljen od prof. dr. Richarda Alberta (kar sta Messi in Ronaldo za nogomet, je on za ustavno teorijo, filozofijo in ustavnosodno prakso) in prof. dr. Marca Graberja (ki si želi prekolesariti Slovenijo), poslal profesorjem ustavnega prava iz Evrope, ZDA in drugih delov sveta v vednost. Po enem dnevu (enem dnevu!) sem na temelju delitve in branja članka dobil prijazno povabilo profesorja Pierra Auriela, organizatorja spletnega znanstvenega simpozija na temo “Freedom of expression in the common law. Its role in promoting public debate,“ na katerem bo glavni razpravljalec prof. dr. Eric Barendt (University Jean Moulin Lyon 3 (France)), da se ga kot razpravljalec aktivno udeležim. Simpozij organizira University College London.
2. Pred časom sem imel precejšnje težave pri poskusu objave znanstvenega članka na temo “ukrepov, posegov v pravice in svoboščine ter odločitve Ustavnega sodišča RS št. U-I-83/20“. Ena od slovenskih znanstvenih revij je objavo članka zavrnila, urednik pa ga je označil za “ne dovolj izvirnega.”
Članek se trenutno prevaja v grščino, na željo člana uredniškega sveta osrednje grške znanstvene revije za področje pravo Nomiko Vima (The Greek Law Journal).
3. Pred časom sem imel manjše težave pri poskusu objave znanstvenega članka na temo “doktrine o neustavnem ustavnem amandmaju.” Ker sem mi pripombe prvega anonimnega recenzenta niso zdele s tega planeta, sem članek ponudil v objavo drugi slovenski znanstveni reviji, ta pa je določila drugega anonimnega recenzenta. No, dva recenzenta. Članek je bil kasneje objavljen.
Danes (danes!) sem članek poslal v vednost prof. Albertu, že nekaj časa največji vzhajajoči svetovni “zvezdi” na področju ustavnega prava in ustavništva, tudi avtorju in uredniku več knjig, ne le člankov, na to temo. Čez osem (8) ur mi je profesor odgovoril, da je članek z zanimanjem prebral, da se mi zahvaljujue za nov vpogled (“insight”) in novo “znanje” (uporabil je besedo “knowledge”) na to temo. Hkrati mi je poslal svoj najnovešji članek z naslovom “America’s Amoral Constitution.” Izjemno. Berem ga počasi, drugič – da je in bo miselno-intelektualni užitek čim večji in čim dlje trajajoč.
4. Pred časom sem imel, več mesecev, velike težave pri poskusu objave članka na temo “političnih alternativ za prihodnost ustavne demokracije” v dveh slovenskih znanstvenih revijah s področja prava in humanistike, kasneje pa v dveh hrvaških znanstvenih revijah. “Ni šlo“, bi rekel moj inteligentni prijatelj, pripadnik napredne intelektualne civilno-družbene skupine Hawayee. Pa sem ga poslal poslal v tujino. Glavni urednik mi je odgovoril čez tri dni – in se opravičil. Le čemu, sem si mislil. Objava je usluga in korist zame, ne zanj, sem si rekel. Popravil me je, da ne drži – bojda zanj velja prav nasprotno.
***
Zakaj to pišem in javno objavljam?
Razlog je zelo enostaven: da slovenski javnosti omogočim dobiti vsaj nekaj oprijemljivega vtisa, kako komunicirajo, mislijo in delajo ljudje, ki o tistem, s čimer se ukvarjajo, vedo tako rekoč vse, v primerjavi s Slovenijo – kjer smo si najverjetneje izmislili Svet in vse, kar je na njem, samo da tega nihče (še) ne ve, ali pa ne razume. Razen Ivana Cankarja, morda, bojda, hipotetično.
In taka objava, takšna tema je kot ustvarjena za ločitev zrn od plevela. Posebej v teh časih, ko plevel, med katerim pa se najde tudi kakšen lep cvet ali dišeča cvetlica, vlada, kriči, straši, žali, ponižuje, blefira, “osvaja”, si lasti, “prilašča” in se “polašča”, si kaj “izposodi” in kaj “prikrije”, “izgubi” ali “raztrga” (seveda, običajno le po pomoti in nehote, v dobri veri in z najboljšimi nameni – ZA LJUDSTVO IN DRŽAVO, to je ja kristalno jasno, vsem), poneumlja, laže, trpinči, muči in kaznuje…, Zrna pa – praviloma vsako zase, kot nanese.
Samo povem. 🙂
Vsekakor pa so v tem domačijskem plevelnjaku tudi sijajne in sijoče izjeme. Ljudje z velikim L, profesorji z velikim P (pa ne “projektantskim” p!) in akademiki z velikim A. Celo politiki s P in Č. Predvsem pa so še študentje in študentke z velikim Š.
In ker se ti in takšni Ljudje z malenkostmi in banalnostmi, predvsem pa z vzvišenostjo, aroganco in napuhom, nečimrnostjo in megalomanskostjo ne družijo, ne ukvarjajo in z njimi ne paktirajo, ker je to zanje odvečno breme, nevredno človeka, njegove osebnosti, značaja in dela, končno pa človečnosti, humanizma in intelektualnosti, vedo, da vem, da mi jih ni treba izrecno izpostaviti – z naslovi, imeni in priimki. In ker so, pa zato, ker so, kar so in kakršni so, vse skupaj in sešteto še ima vsaj delni smisel – delati in delo razdeljevati doma, v domovini, v Sloveniji, v slovenskem univerzitetnem in “akademskem” okolju, v javnem prostoru.
WE THE PEOPLE and the CONSTITUTION- MI LJUDSTVO in USTAVA. Tudi Ustavno sodišče… Bojda ga še imamo. Sicer tihega, počasnega, sramežljivega, zadržanega, omahljivega… Ga pa imamo. In ga ne damo.
Nasprotno, vanj še verjamemo, do njega še gojimo legitimna pričakovanja, glede njega še ohranjamo preživetveno upanje… Četudi ČAKAMO…ČAKAMO…IN ČAKAMO…
Bi bilo pa res zelo na mestu in skrajni čas, da bi se nekaj na tem Sodišču spremenilo – samo (od sebe). Za začetek, da štiri ostane štiri, ker to ni prevelik problem. Nasprotno, to je bistveni, nujni, odločilni del (od)rešitve. Problem je, ker pet ne postane največ štiri in štiri ne postane najmanj pet. Takoj.
Biti “na Luni” in biti “za Luno” pač ni ne isto, ne enako, ne podobno.