(Revija ZARJA, splet, 2. 11. 2020)
Z virusom covida-19 živimo že nekaj mesecev, a vsega, tako o njegovem delovanju na človeški organizem kot tudi o poteh oziroma načinih njegovega širjenja, še nismo povsem doumeli. Zdi pa se, da so si v poplavi ukrepov, s katerimi se poskuša omejiti širjenje virusa, strokovnjaki vendarle čedalje enotnejši, da je eden od pomembnejših ukrepov morda tudi eden od preprostejših in cenejših – in sicer redno in temeljito prezračevanje prostorov, sploh tistih, v katerih se dalj časa zadržuje več ljudi.
V domu starostnikov v Šmarju pri Jelšah, enem najhujših žarišč okužb, sistema prezračevanja nimajo. O tem, da prezračevanje lahko rešuje življenja, se je začelo govoriti dokaj pozno. Ali pa splohše ne. Zanimivo je, da je priporočilo o rednem prezračevanju prostorov povsem običajno med sezono gripe, recimo, pri virusu covid pa se je o tem, da prezračevanje lahko rešuje življenja, na ravni tistih, ki upravljajo naša življenja med epidemijo, začelo govoriti dokaj pozno. Ali pa sploh še ne.
(Pre)slišani strokovnjaki.
Zveza evropskih združenj za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo REHVA (angl. Federation of European Heating, Ventilation and Air Conditioning Associations), združenje več kot 120.000 inženirjev iz 27 evropskih držav, je prve napotke za uporabo komercialnih in javnih stavb v času širjenja koronavirusa oblikovala že marca letos injih doslej na podlagi novih spoznanj o širjenju virusa že dvakrat posodobila, tudi na podlagi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o pomembnosti prezračevanja. Omenjene nasvete je naš NIJZ povzel in objavil junija.
Je Mitja Vilar, industrijski oblikovalec, inovator in še veliko drugega, apel za ureditev sistemov prezračevanja med epidemijo covida-19 začel na številne naslove ljudi z močjo odločanja pošiljati že marca? Mitja Vilar je človek, zaradi katerega imamo pri nas reševalce na motorjih, čeprav na njegove zasluge za to mnogi zdaj radi pozabijo. Je tudi človek, ki si celo že več kot deset let, kolikor je bilo potrebnih za uvedbo reševalcev motoristov, prizadeva, da bi za hitre intervencije uvedli tudi gasilce na motorjih. Pa človek, ki mu je nekoč uspelo svojo zamisel o bliskovkah na lokomotivah, ki bi zaradi večje vidnosti vlakov preprečile marsikatero smrt na tirih, spraviti v zakon, a je politika (ljudje iz zdajšnje vladne garniture) to pozneje prečrtala. Med drugim zato, ker je predrago (kar pa ne drži).
V čigavi pristojnosti je reševanje življenj? No, to je že zgodba za kdaj drugič, jo pa z zgodbo o nujnosti urejenih sistemov prezračevanja med covidom-19 povezuje temeljno izhodišče vseh prizadevanj Mitje Vilarja – to je reševanje življenj. Po več mesecih vztrajnega pošiljanja pobud ministrom in drugim javnim funkcionarjem, tudi varuhu človekovih pravic, ki so ga bodisi ignorirali bodisi odgovarjali v stilu »ni v naši pristojnosti«, je enega od (redkih) zaveznikov našel v pravniku dr. Andražu Teršku, ki je Vilarjevo pobudo podprl, jo tudi objavil na svoji spletni strani in pripisal: »Apeliram na javno oblast, predstavnike različnih strok, zdravniško skupnost, koalicijske in opozicijske poslance in poslanke, tudi na predstavnika neformalne koalicije K.U.L., da se vendarle opredelijo do teh predlogov, da o njih razmislijo, se o njih pogovorijo in nekaj ukrenejo. Prezračevanje in čiščenje zraka verjetno ne more škoditi, je res, je takšno razmišljanje laika pravilno? Lahko pa dejansko rešuje življenja, drži? Prosim.«
Najprej fizika, potem medicina. Takole med drugim piše Mitja Vilar:
»Vsakič, ko človeštvo naleti na svetovni problem, se pokaže, kakšne probleme delajo tisti voditelji, ki stvari ne poznajo. Ni treba razpravljati o dejstvih, ta so tu, pa če verjamemo, recimo, v segrevanje ozračja ali ne. Zgodba o širjenju okužb s covidom-19 je enaka. Ker ima medicinske posledice, se je v prve vrste potisnilo zdravnike. Vendar pa je to težava, kajti nihče od ključnih odločevalcev ne razmišlja pravilno. Namreč, širjenje virusov, bakterij, strupov, plinov … v vodi ali zraku, se deli v dve fazi. Prva je, dokler so stvari v zraku ali vodi, druga nastopi, ko vstopijo v telo. V zraku o tem, kam delci gredo, odloča zračni tok. V vodi vodni tok. Če obvladujemo zračne tokove, obvladujemo tudi delce. Vsakdo, ki ima v stranišču ventilator ali v kuhinji napo, to ve. Tisti, ki delamo v industriji, pa poznamo več različnih stopenj obvladovanja zraka. Od preprostega odsesavanja, denimo v mizarstvu, avtoličarstvu, proizvodnji, pri pakiranju kemijskih stvari, do najzahtevnejših pogojev pri pakiranju hrane, zdravil ali v operacijskih prostorih, kjer je definirana atmosfera. Ves zrak, ki gre v prostor in iz prostora, mora skozi filtre. Pri okuženih z boleznijo covid-19 je dovolj rešitev temeljnega problema. To je odvajanje izdihanega zraka iz zaprtih prostorov. Odzračevanje. Iz sob v domovih za starejše ali iz ambulant, kontejnerjev za medicinsko obravnavo, vozil nujne pomoči, javnih zaprtih prostorov. Razdalje med ljudmi, prepoved potovanj, odpovedi javnih prireditev, šolanje od doma in plejada drugih ukrepov imajo skupni imenovalec: da izdihan zrak okužene osebe ne more okužiti druge osebe. Cilj vseh odločitev politike in stroke, to je zmanjšanje širjenja virusa, lahko rešimo tako, da obvladujemo kritični del prenosa. To je zrak. Fizično je prenos virusa bistveno težji, zaščite je veliko in virus mora sploh priti na sluznico. Dokler je recimo na koži, ne gre v telo. Pri dihanju pa gre virus direktno v pljuča, če dihamo skozi usta. Če dihamo skozi nos, je na poti več ovir in možnost okužbe je manjša. Kaznivo dejanje nevestnega dela? Odsesavanje izdihanega zraka iz prostorov je stroškovno poceni možnost, kajti uporabljajo se velikoserijski izdelki, cevi. Učinek tega pa je ogromen.«
(Več v reviji Zarja Jana, št. 44, 3.11.2020)
Na tem mestu ponovno zapišem, da je minister za obrambo, mag. Tonin, edini javni funkcionar, ki se je odzval na pismo s tem apelom in obljubil asistenco po svojih močeh.
G. Vilar še dodaja:
“Problem napačne obravnave epidemije in kreiranja gospodarske katastrofe s povsem neustreznimi ukrepi je rezultat tega, da državni uslužbenci niso sposobni razumeti dejstev.
1. Obseg okužb v zaprtih prostorih brez odzračevanja-domovi za starejše, trenutno kakšnih 900 okuženih ali več. Rešitve pišem pol leta.
2. Obseg okužb znotraj družine, isti vzorec, stanovanja niso odzračevana, kar je normalno, zato je potrebna osamitev ali okuženega ali ostalih družinskih članov.
3. Medijsko eksponiranje števila okuženih brez navajanja, da se jih testira v kritični skupini-recimo DSO-ji ali družine, ker je nekdo okužen. IN so rezultati povsem nesmiselni. So pa odlična hrana za paniko in zapiranje.
Glede prve točke je začela univerza Harvard s tem, da je podala študijo rezultatov čiščenja in izmenjave zraka v letalih z ugotovitvijo, da četudi imajo noter okužen zrak, je sistem izmenjave zraka tak, da se drugi ljudje ne morejo okužit.
Glede druge točke:
Imam srečo, da sem pred časom zdravnico vprašal, katerih vitaminov nam najpogosteje primanjkuje, naredila je spisek, tudi D vitamin je vmes. Imam srečo, da nisem okužen navkljub stikom z drugimi. Predvsem izobraževanje ljudi, kako se obnašat v zaprtih prostorih, je neustrezno. Na črpalki oseba vidi, da so noter ljudje, ki čakajo, da plačajo gorivo, pa se vseeno rine noter, da stoji tam.
Ljudje, ki upravljajo z državo so ali preneumni, da bi razumeli moje pisanje ali pa imajo namen, da delajo tako, kot delajo. Kriza nekomu koristi.“
Pa tudi:
“Zdravje številnih ljudi in gospodarstvo vseh uničuje nevednost deset ljudi, ki upravljajo z državo ter urednic, ki se pol leta otepajo dejstev, na katere opozarjam.
Čar dejstev je, da so tu, če so nam všeč ali ne, če jim verjamemo, ali ne. Tu so. Donald Trump ne verjame v segrevanje ozračja, niti v širitev covid, pa je vseeno v ZDA skoraj četrt miljona mrtvih samo zaradi covid.
Temeljni problem tudi preteklega dela je spor s tako imenovano stroko. Naj si gre za reševanje, ekonomijo, študentsko delo…., stališča, ki jih zastopam, temelje na dejstvih. In dejstvo je, da za reševanje strokovnih vprašanj izgubljam čas pol leta preko vseh, ki si lahko vzamejo malo časa, da mi pomagajo. Ministrstva, za to plačana, pa ta prizadevanja blokirajo.”
Vstopili smo v mesec november. Izredno stanje je pri vrhu. Gospodu pa še vedno ne odgovori nihče od naslovnikov njegovi pisanj, apelov, krikov – krikov človeka, odrinjenega in ignoriranega, kot bi bil s svojimi kriki ujet v vakumsko zaprti steklenici.
“Problem ocenjevanja brezposelnosti je v tem, da se ukvarjamo s tem, kdo je brez zaposlitve in ne s tem, kdo je brez dela. Zaposlitev priproračunskih porabnikov pomeni zaslužek, pri slehernikih, ki delamo na trgu, pa ne. Samo ustvarjena dodana vrednost je tisto, kar je osnova za plačo. In neznanje vlade uničuje prav to. Ko nihče ne ve, kako se virusi dejansko širijo, sprejemajo pa ukrepe za njihovo zajezitev. Način dela vlade me spominja na zdravniške nasvete v Anteni, ki so jih sošolke v osnovi trumoma prebirale. V spominu mi je ostal tisti, ko bralka piše: spoštovani gospod doktor! Ko sem zadnjič tesno objemala svojega fanta, sem v njegovih hlačah začutila nekaj trdega, podobnega vratu steklenice za pivo. Povejte mi prosim, ali je moj fant alkoholik? Tako izgleda politika vlade JJ za zmanjšanje širjenja virusa.
S pisanjem in korespondenco iščem orodje za rešitev tega problema. Nepotrebne smrti so problem za večino nas, ki hodimo po 2 ali 4 nogah. Na eni stani gledamo živali, kako se recimo samice bore za svoje mladiče, na drugi strani pa akademsko izobražene ljudi v vladi, na minsitrstvih, ki ne vedo niti tega, da se vsako aerobno širjenje česarkoli deli v dve fazi. Rezultati – torej kdaj bo oblast to omogočila, je odvisno od medijev kot četrte veje oblasti – in od števila mrtvih. Delno, a v manjši meri od protestov lačnih. Z ekonomskega stališča je način omejevanja produkcije ključen vpliv na vrednost pravne osebe, na dobiček, investicije. Kriza delčku gospodarstva prihodke veča, veliki večini, zlasti storitvene dejavnosti, pa uničuje. Zato bo vrednost podjetij padala in bila cenejša za nakupe. Toliko o še nečem, kar mediji ne zaznajo. Banaliziram: zmanjšan pretok tovora preko SŽ zna vplivat na to, da bodo Madžari ob nakupu SŽ tovorni promet rekli, da se je zaradi opravičljivih ekonomskih razlogov, ker je Mars šel v Venero, obseg dela zmanjšal, s tem pa prihodki, pa bo šla cena za 20 mio. dol. Prodaje Mercatorja se nihče več ne spomni. Pojav se imenuje selektivna demenca.
Zame je vsa ta scena preprosto rešljiva. Ključen faktor širitve okužb je zrak. S tem, da preprečimo aerobno širjenje v večini javnih prostorov, delno tudi zasebnih, rešimo ključni problem. NE uvedba novih zdravil, to je post festum ukrepanje. Tudi AIDS, začenši s HIV-om, je bil cirkus, pa so se stvari najprej omejevali z ustrezno zaščito. Kdaj ste nazadnje zasledili v katerem od medijev probleme s širjenjem virusa HIV? Jaz se ne spomnim. Rešitve so enostavne. Problem so ljudje, ki o tem odločajo.
Jezi me, ker tako preproste stvari ne morem realizirat. Ne bi rekel, če je debata o nano delcih ali o novem planetu, 380 miljonov svetlobnh let od nas, kar je zlasti za Slovenijo bistvenega pomena. Debata je o odvajanju škodljivih snovi v izdihanem zraku okuženih oseb. Nobelova nagrada za kemijo prvemu, ki bo uspeli z mutacijo, da ti virusi smrde. Ker bodo potem na ministrstvih problem zaznali.
Če v DSO-jih v sobah, kjer se pojavi okužba, zrak narahlo odsesujete iz prostora, torej tudi, ko nekdo skozi vrata vstopi v prostor, zrak iz sobe ne more ven, okužba se ne more širit v druge sobe. Zaposlene v DSOjih zamaskirati in oviti v pvc, da ni fizične širitve, je prej hipotetična kot praktična rešitev. Strošek večjega ventilatorja je 21 eur v Lidlu, Hoferju, Sparu…. Instalaterska dela kakšnih 20 eurov. Za 50 eurov preprečiš širjenje virusa po objektu.
Znanje je največje orožje, neznanje pa najdražja aktivnost. Mitja Vilar.”