Bukla 104, 15.10.2014 Knjižničarski kongres je nekoč hiperlucidno in brutnumno nadznanstvenila gospa, ki je v naplavljeni pesek mrtvega rokava neke struge (ali stružnice?) knjižnega (kot je menila in več kot skoraj dejala) »barbarstva, veleprimitivizma in ultranekulture« zapičila črvivo razlesenjenost križa z vžganim imenom; mojim imenom. Njej je bila namreč zadeva očitna in bila je prepričana,...
Še niste registrirani? Za dostop do zaklenjenih člankov na Ustavniškem blogu, se morate najprej registrirati. Z registracijo boste ustvarili svoj uporabniški profil, s katerim boste kasneje lahko dostopali do objav. Pri registraciji boste morali izpolniti obrazec za registracijo. Registracija je enkratno dejanje, ki ga izvedete zgolj enkrat. Sledite navodilom s klikom na »Registrirajte se«.
Registrirajte sePrijavijo se lahko samo že registrirani uporabniki. Ko ste enkrat registrirani in imate svoj uporabniški profil že ustvarjen, se lahko prijavite s svojim uporabniškim imenom in geslom, s klikom na »Prijavite se«. Prijava ni mogoča brez predhodne registracije.
Prijavite se