Rob nečesa, v nekem trenutku, iz prsi iztrga nebesa… Spokoj se zašili v nemir, zaneti prepir med nasprotji brez vzroka…, da se kadi, kjer bi moralo goreti, da se zapirajo oči, ki nočejo dojeti, da rob ni meja, kjer se kaj konča, da je navidezni brezup le zakodiran klic in…

Cvet moje duše ( Njej ) Postala bi biser življenja in cvet moje duše, odgrnila tančico bi sanj in radost prelila v poetiko sreče… Tvoj zlati nasmeh zarisal bi zvezde na nebu. Nič več mi srce ne bi prepevalo ohlapno izžetih besed, ki kakor premočene ptice drsele bi mimo meglic.…

Slepi prihodnosti sem zaupal svojo srečo; življenjski naivnosti sem roke ovil okoli vratu. V vrt jutranje zarje sem se napotil – neučakanec… in obstal. Zrli so vame beli kamni dolgih poti – takt za taktom so nizali dvom; na ledenem asfaltu pele so sence potlačenih prividov in želje so se…

Ni enostavno razumeti, zakaj se ljudje vedejo, kot bi bili prekleti, ker morajo živeti? Nekoč je glasbenik zapisal, v moj se je spomin zarisal, da on bo do smrti živel. Bo res zmogel? Bo sploh smel? Kaj je res in kaj je laž, kaj je sivo polje vmes, komu gre…

Iz revije SUZY (Slovenske novice), 5. december 2020, Petra Julia Ujawe. Dostopno na povezavi: https://www.slovenskenovice.si/suzy/andraz-tersek-ne-zmorem-gledati-stran-ali-molcati-377968 V knjigi Zapiski ustavnika v karanteni pišete prosto in iskreno, v njih ne spregovorite le o težavah glede zakonov in uredb, pač pa tudi o svojih dneh v tem posebnem času. Ste pisali tudi kot…

V nas, ljudeh, se trpka izkušnja nabira. Testira naš strah, strašljiva vesoljska izbira za DA in za NE. Vse je drugače in vse je tako, kot je od nekdaj bilo, le Zemlja odločneje kaže v nebo. Od tukaj do tam je tanka nit spletena in vsaka vznesena beseda je odveč,…

Prišel sem domov. Nisem se vrnil domov, samo prišel sem tja. Nikoli nisem odšel. Ne želim oditi. Gorenjski klanci so moj dom. Gozdovi so moje katedrale. Smreke in hrasti so moji slavoloki. Kamniška Bistrica je moja spovednica. Prelaz Črnivec je moj dvobojevalec. Cesta iz Kamnika preko Tunjic, čez Šenturško goro,…

(Olje na platnu, avtor Silvo Teršek) Razumeti ni lahko; zakaj je v belem včasih vse črno, zakaj  ljudje se vedejo, kot da srce in um bi ponorela. Je res tako težko verjeti, da v zmernosti se da živeti? Razumeti ni lahko, kaj je laž in kaj resnica in kaj je…

Šport sem vselej dojemal kot zadevo psihe. Razloga sta dva in sta enostavna, tudi razumljiva in nepresenetljiva. Prvi razlog so bila fizična in fiziološka dejstva, ki so športno tekmovalnim željam in sanjarijam o profesionalizmu odvzela nujno mero realnosti želja in minimizirala utemeljenost pričakovanj. Drugi razlog je bila neopisljiva in neizmerljiva…