Že kot otrok sem se rad pogovarjal s starostniki. Posebej s tistimi, pri katerih sem življenjsko modrost, stkano iz prepletanj bridkosti in veselja, porazov in uspehov, muk in veselja, bolečine in radosti, opazil že v dobrosrčni in prizanesljivi govorici iskrivih oči in pomirjujočega zvena izgovorjenih besed. Bil sem počaščen, če so radi poklepetali z mano....
Prijava
Za dostop do objav je potrebna prijava. Prijava ni mogoča brez predhodne registracije, zato se lahko prijavijo samo že registrirani uporabniki. Prijavite se s svojim uporabniškim imenom oz. e-naslovom in geslom, ki ste ga vpisali ob registraciji.