O knjigi

Knjiga je dopolnjen in razširjen komentar 39. člena Ustave Republike Slovenije in 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Strnjeno in analitično, vendar razumljivo in zato tudi praktično in nadvse uporabno pojasni, kaj je pravo bistvo svobode izražanja, ki spada prav na vrh hierarhije temeljnih človekovih in ustavnih pravic in svoboščin. Ta pravica je namreč temeljni pogoj za ohranjanje in razvoj sodobne ustavne demokracije, pluralizma in odprtosti duha ter civilnega nadzora nad početji vsakokratne vladajoče oblasti in za transparentnost delovanja političnega sistema in pravnega reda. Avtor natančno in tenkočutno pojasni njeno jedro, ustavnopravno dopustne omejitve te pravice, njeno konfliktno razmerje z drugimi pravicami in svoboščinami, predvsem s pravico do zasebnosti. Pojasnjeni so posamezni segmenti svobode izražanja, kot so informacije javnega značaja, sovražni govor, napadalni govor, pozivanje k nasilju, javni interes, pravice in dolžnosti medijev in novinarjev, standard dobre vere, zaščita vira informacij, homofobno izražanje ipd.

Delo je namenjeno vsem, ki pojma svobode in demokracije, utemeljene na vladavini prava, jemljejo resno in odgovorno. Zato je nujen pripomoček za krepitev aktivnega in odgovornega državljanstva, za pravni študij, za zakonodajno politiko in za delo sodišč, tako rednih kot Ustavnega. K njeni splošni vrednosti in praktični uporabnosti znatno prispeva avtorjev utemeljeno kritični odnos do napak pri učenju o svobodi izražanja, njeni pravni zaščiti in sodnem varstvu.