Kazenski zakonik, 297. člen: Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.
(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.
(4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo etničnih, narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega in drugega odstavka tega člena , pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.
Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 297. člen KZ-1
Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15: KZ-1-NPB4
Spoštovani,
Ustavno sodišče RS je končno, po štirih letih, odločilo v zadevi št. U-I-352/20.
https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-352%2F20&order=desc&id=121174
Berite 7. točko:
“7. Ustavno sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec v 297. členu KZ-1 predpisal uporabo kazenskega prava za določene težje oblike protiustavnega izražanja, ki ogroža človekovo dostojanstvo in varnost. Nepravo tega kaznivega dejanja je vsebina javno izraženega sporočila, ki nasprotuje ustavnim vrednotam enakopravnosti, miru in nenasilja. V posamezni življenjski situaciji se lahko kot primer tega kaznivega dejanja izkaže tudi izrazno ravnanje, ki vključuje gesto nacističnega pozdrava in razkazovanja nacističnih simbolov, kar v konkretnih primerih ugotavljajo sodišča. Na ta način je zakonodajalec izpolnil pozitivno obveznost zavarovati temeljno vrednoto iz 63. člena Ustave na kazenskopravnem področju. Glede na navedeno je pobuda očitno neutemeljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.”
Wau! Kako jasen in odločen, ustavnopravno suveren zapis: “
Kliknite na “prelistaj knjigo”. Sam jo dobim v ponedeljek.
https://www.uradni-list.si/knjigarna/knjiga/kazensko-pravo-in-infekcijske-bolezni
Glejte stran 375. Kdo nosi odgovornost za okužbe? Ihan, Beović, Logar in podobni iatrocidni serijski morilci. Vitamin D v ravni > 50 ng/mL preprečuje Covid okužbe enako kot na linku bolnišnične, podobno pravočasno ambulantno zdravljenje. Clueless avtorji sramotne monografije bi kaznovali žrtve, ne pa genocidnih morilcev, ki so storili pol ducata najvišje kaznivih dejanj. Ti so še vedno na prostosti.
https://c19early.org/quraishi.html
Mi pa lahko tudi dokažemo z maili, da je Vir na to nevarnost opozarjal že aprila 2021, ko je bila potrjena, pa je oktobra 2021 poslal relevantne vire Rozmanu, Logarjevi in Beovićevi, prva dva sta si drznila nazaj groziti s policijo (poslano že zadnjič v vednost).https://ijvtpr.com/index.php/IJVTPR/article/view/66/182
Največjega množičnega ubijalca v zgodovini države je na to in vse drugo opozarjal tudi prof.dr. Boštjan M. Zupančič.
—
Zadeva je jasna? Kot je jasno, da policija, kriminalisti in sodišča povsem napačno razumejo, razlagajo in uporabljajo 297. člen KZ, ko gre za nacistične simbole in pozdrav? Odločilo je, seveda Ustavno sodišče RS, da dopolnitev 297. člena KZ ni potrebna, ker je prepoved takega javnega početja že vsebovana v tem členu.
Je tako odločilo? Ne zares.
Citiram: ” V posamezni življenjski situaciji se lahko kot primer tega kaznivega dejanja izkaže tudi izrazno ravnanje, ki vključuje gesto nacističnega pozdrava in razkazovanja nacističnih simbolov, kar v konkretnih primerih ugotavljajo sodišča.“
Odstavek, ki ne pove ničesar. Stavek, ki ne pove ničesar. Razen, da sam po sebi pove, da je neumen – stavek.
Zame je zadeva jasna: RAVNANJE SAMO PO SEBI, brez dodatnih pogojev, MORA biti kazensko prepovedano!!
Ampak: tako pravim jaz. Ustavno sodišče pa tega ni izrecno zapisalo. Odgovoru na to vprašanje se je izognilo, ker je citirana točka iz obrazložitve ponovno spisana tako, da potrebuje dodatno razlago. Ta je lahko taka, kot je moja, lahko pa je taka, kot je v slovenski pravni in sodni praksi že ves čas – drugačna, z dodatnim pogojevanjem: ” in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, “. In smo ostali tam, kjer smo bili že prej: nikjer!
Sam razumem ta pravni problem kot zadevo, kjer že sama javna ravnanja z nacističnimi simboli ali pozdravi (enako velja za fašizem) pomenijo, hkrati, tudi tisto, kar je zapisano v nadaljevanju stavka. Pa tudi, če ne bi pomenila, bi morali biti enako. A pomeni. Samo ne zanje, zame.
In če je tako:
to tudi pomeni, da so bile, na primer, vse pobude in ovadbe gospoda Marka Bidovca, ki jih je s tega naslova in razloga pošiljal policiji, kriminalistom in sodiščem, stvarno in pravno utemeljene. Prijavljal je JAVNA RAVNANJA, ne gozdno skrivaških norčij. Vsi postopki, ki jih je želel sprožiti in v katerih še ni nastopilo zastaranje, bi se morali izvesti in dokončati. Seveda tudi vsi bodoči postopki z istega naslova.
V SLOVENIJI JE JAVNA RABA SIMBOLOV NACIZMA IN NACISTIČNI POZDRAV KAZNIVO DEJANJE PER SE, ŽE PO SEDANJI KAZENSKI UREDITVI. Kar brez učinka dopovedujem vsem že najmanj 15 let. A če tisti, ki se jim to dopoveduje, zgoraj citirani dodatek v prvem odstavku člena razumejo in frazlagajo, kot ga, ostane pač tako, da so nacistični in fašistične geste po statusu in pomenu izenačene s poljubom na lice!
To, kar velja za nacizem, seveda VELJA TUDI ZA FAŠIZEM! Ker mora!
Ampak DEJANSKO ni tako. Zakaj? Zaradi tega, kako pravniki, policija in sodišča razumejo in razlagajo citirani dodatek v prvem odstavku 297. člena KZ! Pa zato, ker ga ne želijo izbrisati iz člena!
Eden od sodnikov, v svojem ločenem mnenju, ki je zmerno korektno, četudi intelektualno skromno, žal zamenjuje nacizem in fašizem. A v tem primeru to ni velik zdrs, četudi ni nepomemben zdrs, nedostojen sodniški funkciji. Velik pa ni zato, ker TO, KAR ZDAJ NEIZPODBITNO V LUČI USTAVE IN KAZENSKE ZAKONODAJE VELJA ZA NACIZEM, VELJA TUDI ZA FAŠIZEM. Od nekdaj je veljalo, samo ne med teoretiki, ki ne povejo kaj več kot nič, v policiji, med tožilci in na sodiščih.
Zatorej: je res neizpoidbitno, da govorimo o jasnem kaznivem dejanju?
Po tej odločitvi Ustavnega sodišča NI. Pika. Po mojem razumevanju in mnogih utemeljitvah JE. Pika.
Zato se pri tej piki problematika ne konča. Podrobno jo utemeljujem v številnih člankih in knjigah. A te tudi sodnic in sodnikov ustavnega sodišča ne zanimajo. Avtorji niso pravi. Zanje.
Kje je problem? Morda gre res samo za … hm …. pogum?! Sodišča, z ustavnim sodiščem vred, ne upajo postaviti tiste pike na ta i: da so zadevna ravnanja prepovedana sama po sebi, per se.
Ker smo v Evropi, ne v ZDA. Pa tudi v ZDA po 9/11 še zdaleč ni več tako, kot je bilo s svobodo izražanja prej. Pojdite tam na ulico in kažite ali kričite kaj nepribljublkjenega, samo nepriljubljenega na to temo.
Zapisal bom še naslednje:
Podrobno sem prebral in odločbo in ločena mnenja. Pobude sodnice in sodniki morda niso dobro razumeli, ali pa je morda niso niso podrobno prebrali in analizirali. Tudi ne spremljajočih člankov. Ne prvič. Ne zadnjič. Na mizo so dobili obsežno analizo tega ustavnopravnega problema, ki je segala še mnogo dlje od zgolj problema nacizma in fašizma. A o tem niti besede. Ne samo, ker ne zmorejo, tudi zato ne, ker jim pač ni treba. Morda vsega niso brali. Običajno. Morda vsega spet niso zmogli razumeti. Prepogosto. Morda tega niso želeli. Tudi prepogosto.
Tako to razumem sam, ki razumem problem. V svojih ločenih mnenjih, ki so nadvse strokovno skromna, sodnice in sodniki predvsem pišejo zadeve, ki nimajo neposredne povezave z argumenti in logiko iz pobude, glede teme in priloženih virov. V to pa vključujejo skromne zapise svojega osnovnega znanja o temi, ki pobudi očitajo nekaj, kar ji sploh ni mogoče očitati, ker je to del jedra, duha in razlage tematike in njenih konceptov: ustavnopravne teorije in doktrine o svobodi izražanja. Posebej izrazito npr. sodnik dr. Čeferin, ki problematizira primere rabe nacističnih simbolov ali pozdrava, ki sploh niso problem in nikoli niso bili problem in ne morejo biti pravni problem – na primer v gledališki predstavi; tako pojasnjevanje morda sodi v vrtec, samo morda, nikakor pa ne na ustavno sodišče. Podobno bi bilo, če bi spisal esej o tem, da kričati na človeka “svinja” ni vselej protipravno ravnanje, ker se lahko npr. dva inteligentna prijatelja tako pozdravita na teniškem igrišču. Nemara bi še analiziral ene in iste, ves čas ponavljajoče vice in šale dr. Slavojka Žižka – in jih postavljal v kontekst. Da bi vedeli, kdaj misli resno in kdaj se provokativno, a očitno šali.
Podobno, kot je ločeno mnenje sodnika dr. Rajka Kneza sicer korektno, a na preskromni ravni intelektualno in strokovno suverenega esejizma, tudi sodnicama dr. Kogovšek Šalamon in dr. Šugman Stubs ne uspe več od tega.
In pobuda tistega, kar oni problematizirajo, pa ni kaj za problematizirati, tako kot pojasnjujejo tudi priloženi članki, ne zanika, ampak POJASNJUJE. Tudi teh pojasnil, tako se žal zdi, ne razumejo dovolj dobro. Ne v globino in podrobnosti. Žal. Posebej tudi ne razlike med sovražnim govorom in pozivanjem k nasilju ter napadalnimi besedami. Ob tem celo, ne da bi se zavedali, morda tako, negirajo nekatera stališča in sklepe iz drugih odločitev pred leti. Na koncu pa operirajo s terminom sovražni govor, ne da bi vedeli, dali vedeti ali pojasnili, kaj to sploh je: zanje in v doktrini. Pobuda in priloženi viri storijo tudi to. Tudi ali niso razumeli ali niso hoteli ali niso znali razrešiti še večjega, temeljnega problema: to pa je DRUGI DEL ISTEGA, PRVEGA ODSTAVKA, 297. ČLENA KZ. Niso se ga lotili. Ponovno ne. Ker si ne upajo? Ker ga ne razumejo? Ker tega ne znajo, niso sposobni? Kaj tretjega? Ker ni pomembno? To odpade – odločilno je!!
Pri citirani literaturi se kot običajno izognejo avtorjem, ki se jih ne sme citirati, oziroma jih nočejo citirati. Deloma tudi zato, ker jih niti razumejo ne. Citirajo pa tiste, praviloma kolege ali skoraj malo prijatelje, ki že desetletja obračajo isto meglo, ne da bi probleme logično razreševali ali vsaj predlagali rešitve. A tudi to se označuje za “znanost.” Na dolgo in široko bi jih lahko analitično konkretiziral in rahlo okrcal, od stavka do odstavka. A s tem se ne bom več ukvarjal, ker me preveč utruja – njihove odločbe, ločena mnenja in način opravljanja ustavnosodne funkcije. Navsezadnje pa sem tudi to počel 30 let. Do nedavnega.
Predvsem pa NE ANALIZIRAJO IN NE POLEMIZIRAJO Z ARGUMENTI, ZLASTI NE S PRONICLJIVIMI ARGUMENTI. IN PRI TEM NE IZKAZUJEJO VEČ OD OSNOVNEGA POZNAVANJA IN ZNANJA SPLOŠNIH PRAVNIH TEMATIK.
Sem pa zadovoljen v tej meri, da je 7. točka jasna. A jasna je zame. Ne bodimo pa še enkrat več naivni in polni pričakovanj: ker je tudi ta odločba vsebinsko in konceptualno skrajno nedodelana, skopa in teoretično le elementarna, problemov v pravni in sodni praksi ne bo razrešila ali preprečila novih. Zato sem o tej temi pisal, kot sem pisal: da bi se to zgodilo. Zato sem spisal tudi pobudo. Zato sem prilagal vire. In zato bi spisal tudi odločbo, ki bi lahko opravila svojo pravodajno funkcijo ter tožilcem in sodiščem omogočila odločanje na jasni in razumljivi stvarni podlagi, namesto ciljanja na slepo ali ribarjenja v kalnem. Če bi bilo to moje delo. Pa ni in ne bo.
Sklep: imamo vsaj to 7. točko. Pa četudi bo vse ostalo, kot je bilo in kot je. In sama po sebi ne pove ničesar. Pove pa nam, da o ustavnosti javne rabe nacističnih simbolov in pozdrava ne bo odločalo Ustavno sodišče RS, o posameznih primerih pa bodo odločala – to so nam morali pojasniti, ker tega prej nismo vedeli – sodišča. Genialno. Vrhovnega sodišča ZDA je lahko polna usta zavisti, ker nimajo takih suverenih ustavnopravnih mislecev.
Brez odličnega znanja in veščine igranja na električno kitaro in izvrstne solaže se pač ne da odlično odigrati Led Zeppelinov. Tudi tedaj ne, ko to poskušamo. In poskušam. Ne gre.
Samo skrajno sarkastični spomin na neko drugo odločbo Ustavnega sodišča RS: ODLOČBA O PREPOVEDI POIMENOVANJA CESTE Z IMENOM “TITOVA CESTA”? IN RAZLOGIH, ZAPISANIH V OBRAZLOŽITVI IN SKLICUJOČ SE NA ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO? Poiščite jo, ponovno. Preberite, ponovno. Pa primerjajte.
A-ji izbirajo A-je, da odločajo A-jevsko. B-ji in C-ji izbirajo D-je, da odločajo D-jevsko in E-jevsko. Pri nas se vse skupaj praviloma začne pri Š.
Vem, nisem prijazen. A zelo zelo stvarno utemeljeno.
In…, niti ne mimogrede, ker bom ponovil:
Še pomnite, nedavno, kako je predsednica države, ki je hitro uspela nadgraditi vse tisto, kar od prejšnjega predsednika Republike ne bi smela ne ponavljati ne nadgrajevati, na slavnostni prireditvi izjavila, da je “sedaj Italija nova DOMOVINA tamkaj živrčih Slovencev”?! DOMOVINA, ne DRŽAVA. Kaj je zanje Slovenija – to ji je ušlo, nekako. Kaj se je spet zgodilo? Spet se ni zgodilo NIČ!
Prijazen sem.