Izraza ustavništvo in neoustavništvo (s tujko »konstitucionalizem« in »neokonstitucionalizem«), tudi novo ustavništvo (novi konstitucionalizem, tudi poliberalno ustavništvo), sta med najpogostejšimi izrazi, ki se uporabljajo v sodobni ustavnopravni teoriji. V slovenskem jeziku bi ju bilo primerno nadomestiti z bolj domačima, čeprav na novo skovanima ustreznicama “ustavništvo” in “novo ustavništvo”.[1] Bistvo…

dr. Andraž Teršek Ustavna demokratična država je pravzaprav nastala v času, ko so se tradicionalne oblike avtoritete umaknile racionalno-zakonitim oblikam. Kot najvišji pravni in politični dokumenti so ustave v demokratizirajočih se družbah začele nastajati v času, ko se je v predhodno utemeljevano legitimnost oblasti s sklicevanjem na božjo voljo in…

Res je, ko je zakonski rok za »molk organa« (državnega zbora – DZ) že potekel in je informacijska pooblaščenka v DZ že poslala zahtevo, da se mi omogoči dostop do zahtevanih »informacij javnega značaja«, sem prejel odgovor DZ: do vpogleda v neveljavne glasovnice in do vpogleda v kvorum (katere osebe…

V tem kratkem eseju bom storil tri zadeve. Najprej bom ponovil že večkrat ponovljeno ustavnopravno razlago osrednjega, zatorej zelo pomembnega ustavnopravnega koncepta. To bom storil iz dveh razlogov. Prvič, ker je pravilno razumevanje tega koncepta neposredno povezano z osrednjo temo tega eseja. Drugič, ker svoje prepričanje o tem konceptu ponavljam…