Ustava in ustavništvo: razlikovanje in utemeljitev pojma

Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo
     Izraza ustavništvo in neoustavništvo (s tujko »konstitucionalizem« in »neokonstitucionalizem«), tudi novo ustavništvo (novi konstitucionalizem, tudi poliberalno ustavništvo), sta med najpogostejšimi izrazi, ki se uporabljajo v sodobni ustavnopravni teoriji. V slovenskem jeziku bi ju bilo primerno nadomestiti z bolj domačima, čeprav na novo skovanima ustreznicama “ustavništvo” in “novo ustavništvo”.[1] Bistvo…

O pomenu USTAV (za »ustavno demokracijo«)[1]

Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo
dr. Andraž Teršek Ustavna demokratična država je pravzaprav nastala v času, ko so se tradicionalne oblike avtoritete umaknile racionalno-zakonitim oblikam. Kot najvišji pravni in politični dokumenti so ustave v demokratizirajočih se družbah začele nastajati v času, ko se je v predhodno utemeljevano legitimnost oblasti s sklicevanjem na božjo voljo in…

Esej o treh ustavnopravno pomembnih zadevah

V tem kratkem eseju bom storil tri zadeve. Najprej bom ponovil že večkrat ponovljeno ustavnopravno razlago osrednjega, zatorej zelo pomembnega ustavnopravnega koncepta. To bom storil iz dveh razlogov. Prvič, ker je pravilno razumevanje tega koncepta neposredno povezano z osrednjo temo tega eseja. Drugič, ker svoje prepričanje o tem konceptu ponavljam…

Esej o »ustavni demokraciji«; in post scriptum

Namesto uvoda Uvodoma velja ponoviti. Socialno-liberalna ustavna demokracija je utemeljena s temeljnimi načeli in pravili, ki so moralnega in normativnega značaja, zato je tudi vrednota. O socialno-liberalni ustavni demokraciji kot vrednoti lahko govorimo predvsem v primeru, če samo USTAVO razumemo trodelno. Najprej kot vrhovni dokument, sestavljen in določb, ki jih…
Meni