Morebiti res ni slabo, če imata vselej oba starša IQ nad lediščem?
To ni zapis o starših. To je zapis o NIJZ in medijih.
To je zapis o tistih, ki vse starše naslavljajo kot osebe z IQ ledišča. Ob tem pa so sami bedaki.
Razmišljam, da bi s pomočjo STROKOVNJAKOV na NIJZ in drugih strokovnjakov za znanstveno tematsko področje “otroci in razgreti avtomobili” prišel do osebe, ki bi me pripeljala do organiziranega postopka izobraževanja za strokovnjaka na znanstvenem področju “otroci in razgreti avtomobili.” Rad bi bil strokovnjak za to znanstveno področje. Želel bi si doktorirati iz tega. Želel bi imeti profesuro, kasneje. Ali pa vsaj uradno potrdilo, da sem strokovnjak za to področje. Potem bi prirejal izobraževalne delavnice. Pisal bi poljudne, strokovne in znanstvene članke o tem. Izdal bi priročnik. Spisal in izdal bi znanstveno monografijo. Na Youtube bi objavljal kratke videe s kratkimi, a pametnimi navodili – za starše malih otrok. Mainstream retard medije bi prosil, če lahko v času med junijem in septembrom v medijih nastopam kot strokovnjak za to področje. Ustanovil bi inštitut za to področje. Tiskal bi majice s kratkimi rokavi, na katerih bi bila kratka in pametna navodila, kako ne pustiti otroka v razgretem avtu. Čez nekaj let bi nadgradil temo in bi se lotil še izziva “kako otroka sploh ne pustiti v avtu.” Izdelati bi dal tudi kozarce, šalice, šale in jumbo plakate s slogani, ki bi bili navodila. Obogatel bi. Kajti na račun človeške retard kretensko idiotske teme je najlažje hitro obogateti. Ko bi bil mrtev bi mi v Kamnikum postavili spominsko ploščo, nameščeno na pročelje gostilne, na kateri bi pisalo, da sem bil področni strokovnjak. ŠD Duplica bi vsako leto prirejala teniški memorial, posvečen moji strokovnosti in strokovnemu, tudi znanstvenemu delu na tem področju. Udeleženci bi peli himno “Bil je največji strokovnjak za področje otroci in razgreti avtomobili, pa še tenis je igral, zato bomo po turnirju eno veliko spili.” Dvigovali bi zastavo, na kateri bi bil moj obraz, rahlo izboljšan s pomočjo računalnika, ta obraz pa bi slonel na vratu, ki bi gledal iz odprtine na strehi rumenega avtomobila. Posthumno bi prejel najvišje priznanje predsednice Republike – za zasluge za narod. Slovenska SAZU bi mi podelila status dopisnega člana, četudi bi bil že pepelnato raztresen v Kamniški Bistrici. Na wikipediji bi nekdo zapisal, da sem rešil največ življenj v zgodovini države. Bil bi tako čislan, da bi mi polovica naroda molče oprostila, ker se nisem cepil z biološkim strupom – orožjem.
—
To ni le idiokracija. To je ‘retardokracija’.
A podoba v zrcalu je kristalno čista, jasna. Primer je učbeniški. To je pač intelektualni domet teh terminalno absolutnih bedakov.
In potem pojdi tem bedakom pojasnjevati znanstvene študije o kovidu, maskah, palčkah, prionih, spiku, protitelesih, dolgem kovidu, WHO-ju, Bruslju, WEF-ju, višji inteligenci, nezemljanih, vojnah, Ukrajini, Rusiji, Natu … Močerada bi prej naučili plesati tango, kot pa tem ljudem dopovedali karkoli, kar presega IQ sobne temperature. Brain – dead.
Seveda isto, popolnoma isto velja za urednike, urednice, novinarje in novinarke mainstrem brain-dead medijev. Da vlade in parlamenta sploh ne omenjam.
BRAIN-DEAD!
Komentar T.T.:
“Tega bo vedno več, ker so ljudje vedno bolj dementni. Gremo v apokalipso, kot je bilo že povedano tu od 6:00 dalje.
Najhuje je, da se dementni ne zavedajo svoje demence, vedno večje intelektualne počasnosti in IQ v prostem padu.“
AMPAK, ampak, to je vendarle veeeelik korak za NIJZ in še večji za narod in ljudstvo: po treh letih na postavljeno vprašanje NISO odgovorili, da “INFORMACIJE NE OBSTAJAJO” in da “ORGAN Z INFORMACIJAMI NE RAZPOLAGA” in da jih “NIMA V MATERIALIZIRANI OBLIKI.” Pfuuu fante, ne se hecat’, TOP!
Če taka zgodba pride na ta način v medije je to zloraba in poneumljanje s ciljem spektakolarizacije.
Prepričan sem, da noben starš ne potrebuje poneumljanja s tako spektakolarizacijo.
Če pa je morebiti drugače, pa so trobila odveč, ker je problem drugje.
Kdor ne razume konteksta ima pač velik problem s seboj.
(* Prispodoba, seveda, pogovorna, ki nima ničesar opraviti s psihiatrično kliniko in resno obolelimi ljudmi. A nekateri tudi tega niso zmožni razumeti. Prosti pad. Ni jih malo. Zato moram včasih zapisovati tudi take opombe. E ja, kot rečeno, pamet je pravično razdeljena zadeva, zdi se namreč, da je skoraj vsakdo prepričan, da je ima največ. Pa se, na primer, vsede za računalnik in pošlje kak iskrivo pronicljiv mail, kot odo lastni modrosti. Zanimivo, marsikdaj zabavno, dolgoročno pa zaskrbljujoče žalostno. Sam o tem nisem prepričan, četudi se sebi v tem oziru ne zdim oškodovan.)
